Predlogi
Brezplačni plačilni in kartični promet v EU
Banke izkoriščajo monopolni položaj pri vodenju transakcijskih računov in izvajanju plačilnega prometa ter zaračunavajo precej višja nadomestila, kot so dejanski stroški opravljanja teh storitev. Na ta način se ogromna sredstva prebivalstva neupravičeno prelivajo v roke lastnikov bank.
Ta sistem, ki je v veljavi že vrsto let, bo zelo težko spremeniti, saj gre za ogromne vsote denarja. Banke se bodo potrudile, da ga ohranijo, in za to uporabile tudi znatna sredstva za politično lobiranje. Nazoren primer so stroški UPN-plačilnega naloga, ki ga izvedemo prek banke in nas stane približno 0,4 EUR in poteka prek sistema SEPA, ki je v lasti EPC - zasebnega združenja bank. Po drugi strani je strošek izvedbe plačila prek sistema TIPS približno 0,002 EUR, pri čemer gre za sistem v javni lasti in v domeni centralnih bank.
Banke bi se morale ukvarjati predvsem z osnovno dejavnostjo - depozitno-kreditnim poslovanjem, ki sodi v tržno kategorijo. Plačilni promet in vodenje transakcijskih računov ne bi smela biti tržna dejavnost, kot je danes, saj gre za monopol v lasti zasebnih bank, ki lahko samovoljno določajo višino nadomestil. Posledice tega monopola so tudi nizke obrestne mere na varčevalnih računih in depozitih, saj imajo banke praktično brezplačen dostop do denarja. Če tega denarja ne bi imele na voljo, bi se morale tržno prilagoditi in ponuditi višje obrestne mere, da bi pridobile sredstva za kreditiranje.
Druga težava so kartični sistemi, ki so večinoma v ameriški lasti (Visa, Mastercard, American Express). Tudi tu se plačujejo visoke provizije za posamezne transakcije. Poleg fiksnega zneska se pogosto zaračunava še odstotek od celotne transakcije.
Še večji problem pa je sistemska odvisnost Evrope od teh sistemov, ki so v ameriški lasti. V primeru zaostritve geopolitičnih razmer ali samovolje ameriškega predsednika, bi lahko prišlo do omejitev ali celo prekinitve delovanja določenih plačilnih sistemov. Čeprav se je to še pred kratkim zdelo malo verjetno, danes to ni več povsem izključeno. Evropska odvisnost od zunanjih ponudnikov zato predstavlja realno tveganje. Ameriški lastniki kartičnih sistemov mirijo Evropo, da to ni možno in da do tega ne more priti, ker se bojijo, da se bo EU zbudila in razvila lasten sistem kar bo zanje pomenil velik izpad prihodkov. Dejansko pa nimajo možnosti preprečiti izklopa, saj njihov predsednik vlada z dekreti s takojšnjo veljavo, ki obidejo varnostne mehanizme, ki bi to preprečili.
Ocena skupnih stroškov za vodenje transakcijskih računov, plačilni promet in kartično poslovanje v EU je osupljivih 70 do 145 milijard EUR letno, kar pomeni približno 200 do 500 EUR na aktivnega prebivalca. Podrobnosti izračuna so na voljo na povezavi.
Na srečo EU že ima dva javna sistema, ki nista v lasti bank: TARGET2 in TIPS. TARGET2 je namenjen poravnavi velikih plačil in ga upravljajo nacionalne centralne banke evroobmočja. TIPS omogoča takojšnja SEPA plačila, deluje 24/7/365, omogoča P2P plačila (oseba-oseba), transakcije pa se izvedejo v manj kot 10 sekundah. Sistem omogoča tudi uporabo na prodajnih mestih (POS).
TIPS je odličen kandidat, da v celoti nadomesti obstoječi plačilni promet in del kartičnega poslovanja.
Če povzamem ključne nadgradnje sistema TIPS:
- skrajšanje časa transakcije z 10 na 1 sekundo
- razvoj spletne aplikacije (front-end) za uporabnike
- uporaba osebne izkaznice kot plačilnega instrumenta (namesto kartic)
Glavna omejitev pri razvoju TIPS-a ni tehnična, temveč obstoječi sistem, ki je za njegove lastnike izjemno donosen.
Za pospešitev razvoja bi bilo smiselno ustanoviti evropsko agencijo z močno razvojno ekipo, ki bi razvila manjkajoče funkcionalnosti in jih ponudila vsem državam EU v brezplačno uporabo. Tako bi se izognili podvajanju razvoja po posameznih državah. Države bi zagotovile infrastrukturo in uporabile standardizirane brezplačne rešitve. V sistem bi bilo smiselno vključiti tudi digitalni evro, ki ga EU že razvija.
Ključni pogoj za hitro uvedbo sistema je njegova brezplačna uporaba. Realno bi lahko potrebne nadgradnje ob ustreznem pristopu izvedli v enem do dveh letih.
Priporočila za EU:
- brezplačno vodenje transakcijskih računov (oziroma TIPS računov)
- brezplačna plačila za fizične in pravne osebe
- možnost več računov za fizične osebe (osnovni + dodatni za plačila)
- ločitev osnovnega in plačilnega računa za večjo varnost
- brezplačni plačilni instrumenti (kartice/identifikacija)
- brezplačni POS-terminali
- brezplačna uporaba aplikacij (front-end)
- obvezna uporaba sistema za pravne osebe
- možnost dviga gotovine pri trgovcih
- odprti vmesniki (gatewayi) do obstoječih sistemov (SWIFT, SEPA)
- prepoved pogojevanja kreditov z odprtjem TRR
- registre TRR vodijo centralne banke
- avtomatsko odprtje TRR ob registraciji podjetja
- integracija TRR z osebno izkaznico
- financiranje sistema iz proračuna EU
Tak sistem prav tako ne bi omogočal limitov na računih in kreditnih kartic, saj to predstavlja tržno kategorijo, ki ostaja v domeni bank.
Stroški sistema bi se krili iz proračuna EU. Razlika bi bila v tem, da bi za njegovo delovanje porabili bistveno manj sredstev, kot jih danes namenjamo bankam in lastnikom kartičnih sistemov.
